Phar Lap – Misterij, ki še danes buri duhove
Phar Lap (4. oktober 1926 – 5. april 1932) je bil eden izmed največjih šampionov v zgodovini konjskih dirk. Rojen je bil na Novi Zelandiji, treniral in tekmoval pa je večinoma v Avstraliji, kjer je med svetovno gospodarsko krizo postal močan narodni simbol upanja in odpornosti. V svoji karieri je zbral neverjetnih 37 zmag v 51 nastopih, vključno s prestižnim pokalom Melbourne Cup leta 1930.
Od "grdega račka" do narodnega heroja
Kot enoletnega žrebčka ga je v prodajnem katalogu opazil avstralski trener Harry Telford in prepričal ameriškega poslovneža Davida J. Davisa, da ga kupi za pičlih 160 gvinej (približno 168 funtov). Ko je konj prispel v Avstralijo, je bil Davis hudo razočaran. Konj je bil dolgonog, koščen, imel je bradavice po obrazu in se je nerodno premikal. Davis ga je želel takoj prodati, a mu je Telford ponudil, da ga bo treniral zastonj v zameno za dve tretjini zaslužka od dirk.
A na žalost je njegov začetek na tekmovalnih stezah bil vse prej kot obetaven. Na svoji prvi dirki februarja 1929 je Phar Lap končal na zadnjem mestu, v naslednjih desetih nastopih pa mu je uspelo zmagati le enkrat.
Preobrazba v šampiona nepredstavljivih razsežnosti
A Telford je vztrajal… Ko je konj dozorel in so ga kastrirali, se je njegova anatomija spremenila in prelevil se je v konja, ki mu na svetu ni bilo para. Med septembrom 1929 in marcem 1932 je dobesedno pometel s konkurenco. Dobil je 36 od svojih zadnjih 41 dirk, med njimi tudi niz 14 zaporednih zmag. Postal je žarek upanja za Avstralce med veliko gospodarsko krizo.
Njegov največji uspeh kariere in obenem zgodovinski podvig se je zgodil v Flemingtonu (1930), ko je v pičlih sedmih dneh zmagal na štirih vrhunskih dirkah na različnih razdaljah (od 1600 m do 3200 m), vključno z legendarnim pokalom Melbourne Cup, kjer je nosil izjemno težko breme (62 kg). Ker je bil tako dominanten, so ga stavnice začele ignorirati, lastniki drugih konj pa so nanj pritiskali z grožnjami. Pred dirko leta 1930 so nanj celo streljali neznanci, a so ga oskrbniki pravočasno skrili.
Lastnika sta se odločila, da konja odpeljeta na turnejo v Severno Ameriko, še pred tem pa 24. marca 1932 je nastopil na dirki Agua Caliente Handicap v Mehiki. Kljub temu da je med dirko utrpel poškodbo kopita, je z dvema dolžinama prednosti postavil nov rekord proge, ki drži še danes, in osvojil takrat največji denarni sklad na svetu.
Le 12 dni po zmagoslavju v Mehiki so Phar Lapa prepeljali na zasebni ranč v Menlo Parku v Kaliforniji, da bi počival pred predvideno turnejo po ZDA.
Namesto ameriške slave je udarila smrt
Zgodaj zjutraj, 5. aprila 1932, je njegov zvest hlevski pomočnik in prijatelj Tommy Woodcock opazil, da ima konj visoko vročino in hude trebušne krče. Konj je začel krvaveti iz nosnic, se zvijati od bolečin in je nekaj ur kasneje poginil v Woodcockovem naročju. Prva poročila ameriških veterinarjev so navajala, da je konj poginil zaradi kolike (vnetja želodca in črevesja) ali redke bakterijske okužbe. Vendar pa so že takrat v želodcu našli sledi arzenika, kar je takoj sprožilo teorije o načrtovanem umoru avstralske superzvezde.
Znanstvene analize: Kdo ali kaj ga je ubilo?
Skrivnost je ostala nerazrešena več desetletij, dokler se zadeve niso lotili sodobni znanstveniki z napredno tehnologijo, in danes je potrjeno, da je bil vzrok smrti akutna zastrupitev z arzenikom. Kljub temu pa ostaja vprašanje, kako je konj arzenik zaužil. In tukaj je nekaj najbolj verjetnih teorij, ki so se oblikovale v teh letih:
- UMOR PO NAROČILU
Ta teorija je tudi najbolj priljubljena. Znanstveniki so leta 2006 in 2008 s pomočjo sinhrotrona analizirali dlake iz njegove nagačene kože. Ugotovili so, da je Phar Lap 30 do 40 ur pred smrtjo zaužil masiven, smrtonosen odmerek arzenika, kar močno podpira teorijo o namerni zastrupitvi. Avstralska javnost je namreč že od samega začetka prepričana, da so konja zastrupili ameriški mafijci, ki so se bali ogromnih izgub na stavnicah.
- NENAMERNO PREDOZIRANJE
V 30. letih prejšnjega stoletja je bil arzenik v majhnih količinah pogosta sestavina krepčilnih tonikov za konje (npr. Fowler's Solution). Dokumenti so razkrili, da je trener Harry Telford Phar Lapu redno dajal te tonike. Obstaja možnost, da je Woodcock ali kdo drug konju pomotoma odmeril preveliko količino. Vendar pa je Tommy Woodcock v intervjuju leta 1936 priznal, da je te tonike pogosto raje zlil v odtok, ker se mu niso zdeli varni.
- NARAVNA BAKTERIJSKA OKUŽBA
Nekateri raziskovalci, med njimi tudi fizik Graeme Putt, še vedno zagovarjajo teorijo, da je konj zbolel za akutnim gastroenteritisom (vnetje dvanajstnika in črevesja), ki ga povzroča bakterija Clostridium. Po tej teoriji naj bi bil arzenik v dlakah zgolj posledica kemikalij, ki so jih taksonomisti uporabili leta 1932 za nagačenje in ohranitev kože. Vendar pa so raziskave dr. Ivana Kempsona dokazale, da se kemična struktura arzenika, ki se prebavi, popolnoma razlikuje od tiste, ki se nanese na površino dlake. Tako da je ta teorija zelo vprašljiva.
- ZASTRUPITEV S ŠKROPIVOM
Ena izmed zgodnjih teorij ameriških oblasti je bila, da je konj pojedel travo ali drevesno listje, ki je bilo poprskano s svinčevim arzenatom (takrat pogostim insekticidom).
Anatomsko čudo in zapuščina
Phar Lap je bil znan po svoji izjemni fizični konstituciji. Njegovo srce je tehtalo neverjetnih 6,35 kilograma, kar je skoraj dvakrat več od srca povprečnega dirkalnega konja (približno 3,2 kg). To srce danes predstavlja simbol poguma.
Po smrti sta si Avstralija in Nova Zelandija razdelili njegove ostanke, ki so še danes razstavljeni v muzejih:
• Srce se nahaja v National Museum of Australia v Canberri,
• Nagačena koža je razstavljena v Melbourne Museum v Avstraliji,
• Okostje je shranjeno v narodnem muzeju Te Papa v Wellingtonu na Novi Zelandiji.
Njegovo življenje in vez s hlevskim pomočnikom Tommyjem Woodcockom sta leta 1983 navdihnila tudi uspešen avstralski biografski film z naslovom Phar Lap.
A.Š.